Na podlagi določil Zakona o društvih – ZDru-1-UPB2 (Uradni list RS št. 64/2011) je skupščina Društva vzdrževalcev Slovenije dne 13. 11. 2014 sprejela uskladitev statuta Društva vzdrževalcev Slovenije, katerega besedilo se glasi: 

 

STATUT DRUŠTVA VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE

                                                     
I.  SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo vzdrževalcev Slovenije(v nadaljevanju društvo) je strokovno, prostovoljno in samostojno združenje strokovnjakov s področja vzdrževanja, ki se združujejo z namenom uveljavljanja skupnih interesov članov v širšem smislu.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Ljubljani.

3. člen

Društvo ima svoj pečat in znak. Pečat društva je krog s premerom 3 cm. V sredini je znak društva. Znak društva je dvojna kocka, ob robu pa napis Društvo vzdrževalcev Slovenije.

4. člen

Društvo se lahko včlani v druge sorodne organizacije, katerih namen je razvijati dejavnost vzdrževanja delovnih sredstev in industrijske opreme. Društvo se lahko povezuje s sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini.

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Delovanje v društvu temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega druženja članov, enakih pogojih za včlanjevanje ter enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov.

Društvo svoje članstvo obvešča:

• z izdajo društvenega glasila;
• preko spletne strani društva;
• tako, da so zapisniki vseh sej organov društva članom društva dostopni in na vpogled.

Društvo širšo javnost obvešča:

• tako, da so seje organov društva praviloma javne;
• z izdajo društvenega glasila;
• preko spletne strani društva;
• preko sredstev javnega obveščanja.

Za zakonito poslovanje in zagotovitev javnosti dela društva je pristojen in odgovoren predsednik izvršilnega odbora društva.

 

II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA

6. člen

Namen društva je povezovanje strokovnjakov vseh profilov, ki delajo na področju vzdrževanja z namenom, da se v korist našega gospodarstva intenzivneje širijo in izmenjujejo znanja in izkušnje z učinkovitimi metodami vzdrževanja ter uporabo znanstvenih dosežkov na področju vzdrževanja.

Cilji društva so:

• Z izobraževanjem doseči, da se vzdrževalna dejavnost tako na državni ravni kot v podjetjih upošteva tako, kot si glede na pomen in obseg v narodnem gospodarstvu in podjetjih zasluži. Učinkovito vzdrževanje namreč povečuje dobiček podjetij.
• Povezovanje strokovnjakov s področja vzdrževanja, da s pomočjo izmenjave znanj in izkušenj omogoči povečanje učinkovitosti vzdrževanja.
• Spremljati razvoj vzdrževanja po svetu in o tem obveščati člane društva, podjetja, državne institucije in javnost.
• Z različnimi akcijami in aktivnostmi graditi ugled vzdrževalne dejavnosti in s tem prispevati k večji prepoznavnosti poklica in večjemu zanimanju zanj.
• Članom društva nuditi strokovno podporo in možnost dostopa do znanj in izkušenj.
• Podjetjem nuditi strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju vzdrževalne dejavnosti.
• Povezovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami zaradi nadgrajevanja teoretičnih in praktičnih znanj vzdrževalcev. Izobraževalnim ustanovam pomagati s svetovanjem pri oblikovanju učnih programov in izvajanju izobraževalnih procesov.
• Povezovanje z domačimi in mednarodnimi društvi in organizacijami s področja vzdrževanja zaradi izmenjave izkušenj, znanj in sodelovanja na skupnih projektih.
• Pridobiti čim več članov in pogodbenih partnerjev za aktivno delo v društvu.

 

7. člen

Društvo uresničuje svoje cilje z naslednjimi dejavnostmi:

• razvijanjem lastnih metod na področju vzdrževanja in organizacijskih oblik, prilagojenih podjetniškemu sistemu gospodarjenja;
• s prirejanjem posvetovanj in seminarjev o sodobnih metodah in organizaciji vzdrževanja v skladu s predpisi in standardi;
• z reševanjem strokovnih problemov na področju vzdrževanja z medsebojno pomočjo posameznih članov;
• z izdajanjem društvenega glasila in strokovne literature;
• z vključevanjem in opozarjanjem na problematiko vzdrževanja pri izdelavi projektov za nove objekte in rekonstrukcijo obstoječih objektov v podjetjih in pri drugih gospodarskih subjektih;
• z organiziranjem in vodenjem baze podatkov za potrebe društva;
• s strokovno pomočjo svojim članom pri reševanju alternativnih rešitev vzdrževalno-tehničnih  problemov;
• z vključevanjem društva v evropske informacijske sisteme, vzdrževalne mreže in sorodne inštitucije;
• s povezovanjem z drugimi društvi in zvezami zaradi širšega uresničevanja ciljev društva;
• s povezovanjem z gospodarskimi in drugi subjekti zaradi reševanja problematike vzdrževanja.

Društvo lahko pod pogoji in v skladu z določbami Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 64/2011 z dne 12. 8. 2011) opravlja tudi pridobitno dejavnost. Društvo bo opravljalo naslednje pridobitne dejavnosti:

• izdajanje revij in druge periodike (šifra J 58.140);
• drugo založništvo (šifra J 58.190);
• dejavnost oglaševalskih agencij (šifra M 73.110);
• drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (šifra P 85.590);
• pomožne dejavnosti za izobraževanje (šifra P 85.600) in
• dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj (šifra S 94.110).

Pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in cilji društva, opredeljenimi in naštetimi v 6. členu in prvem odstavku 7. člena tega Statuta, ter se lahko opravlja le kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva v obsegu, ki je potreben za opravljanje nepridobitne dejavnosti oziroma za uresničevanje namena in ciljev društva, opredeljenih in naštetih v 6. členu in prvem odstavku 7. člena tega Statuta.

Za doseganje namena in ciljev društva, opredeljenih in naštetih v 6. členu in prvem odstavku 7. člena tega Statuta, lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali na podlagi pisne pogodbe poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam v skladu s pozitivno zakonodajo.

O vseh vprašanjih, povezanih z opravljanjem pridobitne dejavnosti društva, odloča izvršilni odbor društva.

 

III. ČLANSTVO

8. člen

Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki dela ali je delala na področju vzdrževanja oz.  je  kako drugače povezana s področjem vzdrževanja, in ki se strinja z načinom delovanja društva. Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno. Za včlanitev v društvo mora kandidat izpolniti pristopno izjavo - evidenčni list, v katerem navede, da želi postati član Društva vzdrževalcev Slovenije, da bo spoštoval Statut društva in redno plačeval letno članarino. Vsa operativna dela za sprejem v članstvo in ob prenehanju članstva opravi tajnik društva.

Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan, ki začasno ali stalno prebiva v Republiki Sloveniji.

Društvo lahko članom, pa tudi zunanjim sodelavcem in sponzorjem po postopku in na način, določen v Pravilniku o dodeljevanju priznanj, ki ga sprejme izvršilni odbor društva, podeli priznanja oziroma nagrade.

9. člen

Pravice članov društva so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva in v njih odločajo v skladu z določili tega statuta, poslovniki, pravilniki in navodili;
• da dajejo predloge ter sugestije organom društva v zvezi z delovanjem društva;
• da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva;
• da sodelujejo na strokovnih seminarjih, posvetih in strokovnih ekskurzijah društva;
• da sprejemajo nagrade ter pohvale za dosežene uspehe v društvu;
• da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim  poslovanjem.

10. člen

Dolžnosti članov društva:

• da sodelujejo skladno z načrtom dela društva oz. po zadolžitvah organov društva;
• da se ravnajo po Statutu, poslovnikih, pravilnikih, navodilih in programu dela društva;
• da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;
• da se izpopolnjujejo v stroki vzdrževanja ter svoje znanje in izkušnje prenašajo na druge;
• da redno plačujejo članarino;
• da skrbijo za sredstva, s katerimi razpolaga društvo;
• da varujejo ugled društva.

11. člen

Članstvo v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom;
• s črtanjem;
• z izključitvijo;
• s smrtjo;
• s prenehanjem društva.

12. člen

Član izstopi iz društva prostovoljno, kadar poda pisno izjavo o izstopu tajniku društva.

 

13. člen

Člana se izključi na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega odbora društva, če član v roku, ki ga določi izvršilni odbor, za tekoče leto ne plača letne članarine.

Član ima zoper sklep izvršilnega odbora društva o izključitvi iz članstva v 15-ih dneh možnost vložiti pritožbo, o kateri dokončno odloči skupščina.

Pritožba iz prejšnjega odstavka se vloži pri IO.

14. člen

Člana se izključi iz društva na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega odbora društva, ki o izključitvi odloča le na predlog disciplinske komisije po izvedenem disciplinskem postopku.

 

IV. ORGANI DRUŠTVA

15. člen

Organi društva so:

• skupščina;
• izvršilni odbor (v nadaljnjem besedilu IO);
• nadzorni odbor (v nadaljnjem besedilu NO);
• programski svet (v nadaljnjem besedilu PS);
• disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu DK);
• uredniški odbor društvenega glasila (v nadaljnjem besedilu UO);
• odbor za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu OZI);
• HP skupina (v nadaljnjem besedilu HP).

 

SKUPŠČINA

16. člen

Skupščino sestavljajo vsi člani društva in je najvišji organ društva. Skupščina voli in razrešuje člane IO, NO in DK.

Skupščine se poleg članov društva lahko udeležijo tudi vsi tisti, ki želijo biti neposredno povezani z delovanjem društva, vendar nimajo pravice odločanja.

Skupščino skliče IO.

17. člen

Zasedanje skupščine je lahko redno ali izredno. Redno skupščino skliče IO na svojo pobudo in po potrebi, pri čemer mora redno volilno skupščino sklicati na vsaka štiri leta. Izredno skupščino skliče IO na zahtevo nadzornega odbora ali pa na pisno zahtevo članov, katerih skupno število predstavlja najmanj 1/5 vseh članov društva. Izredna skupščina sklepa samo o zadevah, zaradi katerih je sklicana. Zahtevi za sklic izredne skupščine mora predlagatelj priložiti predlog dnevnega reda in gradivo za delo na skupščini.

Izvršilni odbor je  dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v roku enega meseca, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredno skupščino tisti, ki jo je zahteval in tudi predlaga dnevni red. Sklic skupščine mora biti objavljen skupaj z dnevnim redom najmanj 15 dni pred dnevom, za katerega je sklicana.

Redna in izredna skupščina je sklepčna, če je na njej prisotnih najmanj 10% članov društva.

V kolikor v prvem sklicu ni zagotovljena sklepčnost ob uri, določeni za začetek skupščine, se začetek zasedanja odloži za pol ure. Po preteku tega časa velja skupščina za sklepčno, če je prisotnih vsaj 15 članov društva, na kar je potrebno v vabilu posebej opozoriti (drugi sklic).

Če tudi po tem času ni prisotnih vsaj 15 članov društva, se skupščina ne opravi.

Za ugotavljanje sklepčnosti skupščine je odločilna dejanska prisotnost članov društva na skupščini.

Društvo lahko redno ali izredno skupščino skliče in izvede tudi dopisno z uporabo informacijske tehnologije.

Za sklic in izvedbo dopisne skupščine se smiselno uporabljajo določbe, ki opredeljujejo sklic in izvedbo skupščine s fizično prisotnostjo članov društva.

Sklic skupščine, njeno delo in odločanje podrobneje določa Poslovnik o delu skupščine, ki ga sprejme skupščina.

18. člen

Pristojnosti skupščine so:

• Sklepa o dnevnem redu in načinu glasovanja.
• Voli in razrešuje predsednika in podpredsednika društva ter člane IO, NO in DK ter delovnih teles skupščine.
• Sprejema, spreminja in dopolnjuje Statut.
• Sprejema, spreminja in dopolnjuje druge splošne akte društva, če ta Statut ne določa drugače.
• Sprejema strateški program društva.
• Sprejme finančni načrt in zaključni račun.
• Sprejema poročilo o delu društva.
• Odloča o pritožbah na sklepe organov društva v primerih, ko to določajo akti društva.
• Dokončno odloča o izključitvi člana.
• Odloča o nakupu ali prodaji nepremičnin.
• Odloča o prenehanju ali združitvi društva z drugimi društvi ali združenji.

19. člen

Če skupščina ne odloči drugače, se sklepi sprejemajo z javnim glasovanjem.

Sklepi so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih članov, ki so  glasovali, vključno z glasovi tistih članov, ki so glasovali preko pooblaščenca.  

Sklepi skupščine so obvezujoči za vse člane in organe društva.

O spremembah in dopolnitvah tega statuta in o prenehanju delovanja društva skupščina veljavno odloči, če je zanje glasovalo dve tretjini članov, ki so glasovali, vključno z glasovi tistih članov, ki so glasovali preko pooblaščenca. Volitve organov društva in glasovanje o razrešnici so javne, če skupščina ne določi drugače.

20. člen

Predlagatelj gradiva in sklepov za redno skupščino je IO, ki je zadolžen tudi za objavo sklica skupščine in izdajo vabil.

21. člen

O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči skupščine, zapisnikar in dva overovitelja zapisnika.

 

 

IZVRŠILNI ODBOR (IO)

22. člen

Izvršilni odbor (IO) je izvršilni organ društva in opravlja organizacijske, administrativne in strokovne zadeve ter vodi poslovanje društva.
IO ima 9 (devet) članov, ki jih izvoli skupščina. Za člane IO so lahko izvoljeni le člani društva.

Mandat predsednika, podpredsednika in članov IO traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Pri imenovanju članov IO se glede na možnosti upošteva načelo teritorialne zastopanosti.

Pri volitvah se glasuje za vse člane skupaj (zaprta lista).

Če so predčasno razrešeni več kot štirje člani, se opravijo predčasne nadomestne volitve.

Mandat člana IO, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah (nadomestni član IO), traja do konca mandata člana, ki ga je nadomestil nadomestni član IO, oziroma največ do izvolitve novega člana IO.

Delo izvršilnega odbora podrobneje ureja Poslovnik o delu izvršilnega odbora, ki ga sprejme skupščina društva.

23. člen

Pristojnosti izvršilnega odbora društva so:

• sklicuje skupščino, pripravlja poročila o delu, gradivo ter predloge sklepov za skupščino;
• daje pobudo za sklic izredne skupščine in pripravlja poročila o delu, gradivo in predloge sklepov za skupščino; 
• izvaja program dela, sprejet na skupščini, skrbi za izdajanje revije društva;
• pripravlja predloge aktov društva oz. sprejema akte d, če ta Statut tako določa;
• pripravlja in sestavlja predlog finančnega načrta na osnovi strateškega programa in zaključni račun;
• odloča o višini članarine;
• predlaga in sprejema cenik storitev;
• sestavlja letni koledar manifestacij (Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, seminarji in podobno);
• imenuje OZI, UO, PS, HP, …;
• skrbi za materialno-finančno poslovanje in za sredstva društva ter obravnava porabo sredstev društva.
• sklepa pogodbe;
• imenuje tajnika, blagajnika (ali ustrezno finančno inštitucijo) društva;
• ustanavlja in ukinja stalne ali začasne komisije ter sekcije;
• odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije (kot drugostopenjski organ) in na predlog disciplinske komisije (na prvi stopnji) odloča o izključitvah članov iz društva;
• odloča o podelitvi priznanj društva;
• odloča o drugih zadevah, ki po naravi spadajo v njegovo pristojnost;
• odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev;
• na predlog kadrovske komisije pripravi listo kandidatov in skupščini v izvolitev predlaga predsednika in podpredsednika društva ter člane IO, NO in DK ter člane drugih delovnih teles in organov, za volitve katerih je pristojna skupščina;
• planira, usklajuje in vodi delo vseh organov društva. 

24. člen

Izvršilni odbor upravlja društvo v skladu s smernicami, sprejetimi na skupščini.

Seje IO sklicuje predsednik IO društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

IO je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov IO.

25. člen

Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

IO se sestaja po potrebi, najmanj pa štiri krat letno.

Po potrebi se seje izvršilnega odbora lahko skličejo in realizirajo korespondenčno.

26. člen

Izvršilni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije in odbore. Naloge, število članov in predsednike komisij ter odborov imenuje IO. Člani komisije ali odbora so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije in odbori odgovorni Izvršilnemu odboru. Izjemoma lahko društvo k sodelovanju povabi zunanje sodelavce.

 

NADZORNI ODBOR (NO)

27. člen

Nadzorni odbor (NO) šteje 5 (pet) članov, ki jih izvoli skupščina. Mandat članov NO traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.  

Nadzorni odbor iz svoje srede izvoli predsednika in njegovega namestnika.

28. člen

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo izvršilnega odbora in ostalih organovmed dvema skupščinama, ter da stalno nadzira finančno poslovanje društva. Nadzorni odbor je odgovoren skupščini in mora vsaj enkrat v koledarskem letu pripraviti pisno poročilo o svojem delu, obvezno pa mora podati svoje pisno mnenje o predlogu zaključnega računa društva ter pisno poročilo in mnenje o predlogu zaključnega računa društva takoj po izdelavi posredovati IO, s poročilom in mnenjem nadzornega odbora pa je treba seznaniti tudi skupščino.
Po potrebi se seje nadzornega odbora lahko skličejo in realizirajo korespondenčno.

29. člen

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsaj trije člani. NO odločitve sprejema z navadno večino glasov prisotnih članov NO.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršilnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej izvršilnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

 

PROGRAMSKI SVET (PS)

30. člen

Programski svet (PS) je svetovalni organ IO in predsednika IO in šteje 7 (sedem) članov.

Člane programskega sveta imenuje in razrešuje IO. Člane PS se imenuje za 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Člani PS na prvi seji iz svoje srede izvolijo predsednika in podpredsednika PS.

PS ima naslednje pristojnosti:

• pripravlja predloge o viziji in ciljih društva;
• pripravlja predloge za izvedbo zahtevnejših projektov;
• pripravi predloge izobraževalnega programa za člane društva;
• pripravi predloge za izboljšave društvenega glasila;
• pripravlja predloge za doseganje večje učinkovitosti vzdrževanja.

Programski svet je za svoje delo odgovoren izvršilnemu odboru.

Delo PS  podrobneje opredeljuje Poslovnik o delu programskega sveta, ki ga sprejme IO.

Po potrebi se seje programskega sveta lahko skličejo in realizirajo korespondenčno.

 

DISCIPLINSKA KOMISIJA (DK)

31. člen

Disciplinska komisija (DK) šteje 3 (tri) člane.

Člane DK voli skupščina za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. DK izmed svojih članov izvoli predsednika.

DK na predlog za uvedbo disciplinskega postopka vodi postopek, ugotavlja odgovornost in izreka disciplinske ukrepe skladno z določili disciplinskega pravilnika, ki ga sprejme skupščina.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija, so naslednje:

• kršitve določb Statuta;
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu;
• neizvrševanje sklepov organov društva;
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

DK se sestaja po potrebi, lahko tudi korespondenčno,  in na podlagi pisnih predlogov članov ali organov društva za uvedbo disciplinskega postopka.

DK je sklepčna, če so na seji prisotni vsi trije člani, veljavne sklepe pa sprejema z navadno večino glasov.

DK je za svoje delo odgovorna skupščini.

32. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija, so:

• opomin;
• javni opomin;
• predlog IO za izključitev.

Zoper odločbo DK ima prizadeti pravico pritožbe v 15-ih dneh na IO, razen če Statut ali disciplinski pravilnik ne določata drugače. Odločitev IO v disciplinskem postopku je dokončna in zoper njo ni pritožbe. Le v primeru, da je predlagana izključitev člana iz društva, je zoper odločitev IO o izključitvi v 15-ih dneh dopustna pritožba na skupščino, ki dokončno odloči o predlagani izključitvi.

 

UREDNIŠKI ODBOR (UO) IN UREDNIK

33. člen

Uredniški odbor (UO) je organ društva in šteje 7 (sedem) članov.

Člane UO imenuje in razrešuje IO. IO imenuje člane UO za 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Uredniški odbor skrbi za sestavo in izdajo rednih in izrednih številk društvenega glasila ter drugih publikacij.

Pri svojem delu sodeluje z vsemi delovnimi telesi društva in s strokovnimi inštitucijami, za svoje delo pa je odgovoren izvršilnemu odboru.

Urednika društvenega glasila imenuje IO.

Delo uredniškega odbora in urednika podrobneje opredeljuje Poslovnik o delu uredniškega odbora, ki ga sprejme IO.

Po potrebi se seje uredniškega odbora lahko skličejo in realizirajo korespondenčno.

 

ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE (OZI)

34. člen

Odbor za izobraževanje (OZI) je organ društva in šteje 5 (pet ) članov.

Člane OZI imenuje IO za 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člani OZI iz svoje srede predlagajo predsednika, ki ga imenuje IO.

OZI skrbi za organizacijo ter izvedbo strokovnega izobraževanja vzdrževalcev in pri tem sodeluje z vsemi delovnimi telesi društva ter z ostalimi izobraževalnimi ustanovami in je za svoje delo odgovoren izvršilnemu odboru.

Delo odbora za izobraževanje podrobneje opredeljuje Poslovnik o delu odbora za izobraževanje, ki ga sprejme IO.

Po potrebi se seje odbora za izobraževanje lahko skličejo in realizirajo korespondenčno.

 

HP SKUPINA

35. člen

Spletno stran društva ureja skupina za spletno stran društva (HP – »home page« skupina). Skupino imenuje in razrešuje IO s sklepom.

Skupino za spletno stran sestavljajo 3 (trije) člani in sicer:

• voditelj skupine;
• organizator dela za pripravo podatkov in
• administrator spletnih strani.

V primeru potrebe po dodatni strokovni pomoči lahko člani HP v delo HP vključijo strokovne sodelavce.

Delo HP skupine je podrobneje opredeljeno v Navodilih za delo HP skupine, ki jih sprejme IO.

HP skupina je za svoje delo odgovorna izvršilnemu odboru.

 

PREDSEDNIK DRUŠTVA

36. člen

Predsednik zastopa in predstavlja Društvo vzdrževalcev Slovenije pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik IO in ga izvoli skupščina za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Predsednik lahko sklepa pravne posle v okviru sprejetega letnega programa in finančnega načrta društva. Za ostale posle pa je potreben predhodni sklep izvršilnega odbora.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in IO.

V njegovi odsotnosti društvo predstavlja in zastopa podpredsednik društva.

 

V. MATERIALNO - FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

37. člen

Prihodki društva so:

• članarina;
• prihodki od manifestacij (Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, seminarji in drugo) in drugih oblik dejavnosti društva;
• prispevki donatorjev in sponzorjev;
• sredstva iz naslova materialnih pravic;
• javna sredstva;
• sredstva, pridobljena s pridobitno dejavnostjo, ki jo v skladu s tem Statutom in Zakonom o društvih društvo lahko opravlja;
• drugi viri.

38. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanja.

39. člen

Premoženje društva so premičnine in nepremičnine. Nepremičnine, ki so last društva, so vpisane v zemljiški knjigi pri pristojnih sodiščih, društvo pa je dolžno voditi posebno evidenco njemu lastnih nepremičnin. Premičnine, ki so last društva, so zabeležene v inventurni knjigi, denarna sredstva društva pa se vodijo na poslovnem računu. S premoženjem društva upravlja IO.

Za sprejete obveznosti društvo odgovarja z vsem svojim imetjem.

40. člen

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu s računovodskimi standardi in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo poslovanje društev.

41. člen

Finančno poslovanje društva se odvija preko poslovnega računa pri poslovni banki.

Finančno poslovanje društva upravlja pooblaščeni računovodski servis, ki ima odgovornost definirano v pogodbi.

42. člen

Za materialno-finančno poslovanje društva je odgovoren predsednik društva.

Podpisnik za odobritev finančnih odhodkov je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Za odobritev finančnih odhodkov lahko predsednik pooblasti predsednike posameznih organov.

Podrobneje materialno-finančno poslovanje društva opredeljuje Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju Društva vzdrževalcev Slovenije, ki ga sprejme skupščina.

43. člen

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

 

VI. TAJNIK

44. člen

Tajnik je  imenovan za določen čas in se z njim sklene ustrezna pogodba. Zaradi značaja strokovnega dela ne more biti voljen v organe društva.
IO lahko odloči, da se za tajnika in za opravljanje tajniških nalog določi zunanji izvajalec, ki ni član društva ter z njim sklene ustrezno pogodbo, v kateri se izrecno opredeli njegove naloge, pravice in obveznosti.

Za svoje delo prejema tajnik plačilo skladno s pogodbo in je odgovoren IO.

 45. člen

Tajnik društva je zadolžen za:

• pripravo gradiva za seje organov društva;
• potek zasedanj in sej organov ter zapisnik;
• pomoč in sodelovanje pri delu organov društva (svetovanje, usmerjanje, informiranje, ...);
• realizacijo sklepov v administrativno-tehničnem smislu;
• izvedbo del in nalog, ki mu jih naložijo IO, nadzorni odbor in disciplinska komisija;
• za druga opravila, ki mu jih vsebinsko nalaga Statut oziroma, ki so določena v pravilnikih in poslovnikih društva.

46. člen

Tajniku preneha opravljanje dela:

• s prenehanjem pogodbe;
• po lastni želji;
• če je storil kaznivo dejanje v zvezi z delovanjem društva;
• z izrekom disciplinskega ukrepa;
• s prenehanjem članstva v društvu.

 

VII. KONČNE DOLOČBE

47. člen

Društvo preneha:

• po sklepu skupščine z dvotretjinsko večino navzočih članov;
• iz razlogov, ki jih za prenehanje določa Zakon o društvih.

48. člen

V primeru prenehanja društva se njegova aktiva prenese na Zvezo slovenskih društev za boj proti raku, prejeta proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu RS.

 

49. člen

V skladu s tem Statutom ima društvo še naslednje splošne akte:

• Poslovnik o delu skupščine;
• Poslovnik o delu izvršilnega odbora;
• Poslovnik o delu programskega sveta;
• Poslovnik o delu uredniškega odbora;
• Poslovnik o delu odbora za izobraževanje;
• Pravilnik o materialno-finančnem poslovanju;
• Pravilnik o dodeljevanju priznanj;
• Disciplinski pravilnik in
• Navodila za delo HP skupine.

Splošni akti iz prvega odstavka morajo biti sprejeti oz. usklajeni najpozneje v roku 6-ih mesecev po sprejetju Statuta ali njegovih sprememb.

Odbori za svoje delo pripravijo navodila za delo, ki jih potrjuje izvršilni odbor.

50. člen

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo na enak način kot Statut.

51. člen

Ta Statut začne veljati takoj, ko ga sprejme skupščina Društva vzdrževalcev Slovenije.

 

Ljubljana,  13. november  2014

Darko Cafuta
Predsednik Društva vzdrževalcev Slovenije